http://backend.mercator.si/uzivajmozdravo/prosti_cas/blog/arhiv_blogov/barbara_bizovicar/clanek?aid=6910

5.2.2010

Zakaj Gana?

To vprašanje mi postavi mnogo ljudi. Najbolj preprost odgovor je - zaradi sonca, morja, palm, neskončnih peščenih plaž, predvsem pa zaradi neverjetno prijaznih domačinov.

Ponavadi ljudje s tem odgovorom niso zadovoljni in jim povem celo zgodbo.

O tem, kako sem do svojih poznih let poznala zgolj nekaj Evrope (beri: shopping v Trstu in Celovcu …), potem pa …
Hčerka Špela je pisala diplomsko nalogo o šolskem sistemu in govorni vzgoji v tretjem svetu. Tako je kar nekaj časa prebila v Gani. Ko je bila diploma opravljena, pa me je povabila na potovanje po Gani. Branila sem se z vsemi štirimi, na koncu pa sem le popustila in odšla z njo. Najprej sem doživela pravi kulturni šok, vendar mi je čez nekaj dni postala dežela bolj všeč. Naravnost zaljubila pa sem se v morje, palme in pesek na obali Atlantika. Domačini so mi pomagali najti parcelo, sin pa mi je izpolnil novoletno željo in mi jo kupil za darilo …

Načrti v zvezi z vasico so se pojavili kasneje.

Ko sem se vrnila v Gano in hotela pričeti z gradnjo majhne hiške, nekakšnega vikenda zame in otroke, so domačini ravno posadili paradižnik po vsej moji parceli. Ker seveda hrane nisem hotela uničiti, sem malce potovala po Gani in čakala, da paradižnik dozori. Še prej kot paradižnik pa je dozorela misel o gradnji majhne vasice, z uporabo naravnih materialov in tradicionalne arhitekture. 
Odločila sem se tudi, da vasico ponudim popotnikom, saj si ne predstavljam, da bi živela sama, brez dela … lepo je sedeti pod palmo in brati, ampak po enem mesecu pa imaš tudi raja dovolj

Tako se je rodila Barbara’s village.

Barbara Bizovičar

http://backend.mercator.si/uzivajmozdravo/prosti_cas/blog/arhiv_blogov/barbara_bizovicar/clanek?aid=6927

10.2.2010

Slikarska kolonija

Pred nekaj časa, ko sem bila doma, sva se srečali z gospo Vando Žužek. Med pogovorom je omenila, da je tajnica ZDLS, da tudi sama slika in da prav v tem letu zveza praznuje 10 –letnico Zlate palete. Beseda je dala besedo in rekla sem ji, da vabim slikarje v Gano. Povedala sem, da jim motivov ne bo manjkalo, da pa bomo poskrbeli tudi za to, da spoznajo del Gane in se imajo lepo pri nas.

Lotili sva se dela. Pripravila sem program 14-dnevnega bivanja v Gani, gospa Vanda pa je poskrbela za obvesčanje članov, zbiranje prijav, vize, letalske karte …

Dela ni bilo malo, vendar smo uspeli in v Gano je prišlo deset slovenskih slikarjev amaterjev. Vem, da so nekateri prišli z mešanimi občutki, kmalu pa so spoznali, da bo bivanje pri nas prijetno, predvsem pa tudi zelo plodno.

Bili so navdušeni nad raznolikostjo motivov, ki so se jim ponujali in kmalu je bil vsak kotiček vasice zaseden s pridnimi slikarji. Nastajala so čudovita dela in po krivici se imenujejo slikarji amaterji, na njihovih platnih ni prav nič amaterskega.

Seveda so imeli tudi dovolj prostega časa za namakanje v toplem Atlantiku, za stike s prijaznimi domačini in nekaj potovanj po Gani. Obiskali so mostiščarsko vasico Nzulezo, kjer na laguni v džungli ljudje živijo skoraj tako kot pre nekaj sto leti. Bili so na sedmih mostiščkih iz vrvi nad deževnim gozdom v Kakumu. Ogledali so si trdnjavo Elemina, ki je spomenik grenki preteklosti, saj so iz nje pošiljali sužnje v Ameriko in Evropo. Videli so čudovite slapove Wlli in starodavno vasico Tafi Atome z opičjim gozdom. V vas smo povabili tudi Ganske bobnarje in plesalce, nekateri gostje pa so se učili tudi bobnanja in afriških plesov.

Njihovo bivanje in ustvarjanje smo zaključili z razstavo slik v soli Bokami v Kokrobiteju, kjer so ob otvoritvi učenci in učitelji pripravili prisrčen kulturni program.

Večino slik so slikarji namenili za prodajo, izkupiček pa bo šel za pomoc šoli.
Udeleženci so bili zelo zadovoljni in v Sloveniji že pripravljajo drugo skupino umetnikov, ki naj bi nas obiskala.

Barbara Bizovičar